Spletni Mojster

Click here to edit subtitle

Rečemo dirke, mislimo stave

Konjske stave so v svetu orjaška industrija, podobna velikim podjetjem. Največ denarja zapravijo zanje na Japonskem, v ZDA, Hongkongu, Avstraliji, Veliki Britaniji in Franciji. Polovica vseh konjskih dirk na svetu je v ZDA, kjer ustvarijo za 40 milijard dolarjev prometa in dajejo delo pol milijona ljudem. V Veliki Britaniji, kjer je konjski šport najbolj priljubljen za nogometom in kjer mu kraljevi dvor s kraljico na čelu redno javno razkazuje svojo naklonjenost (Elizabeta II. obožuje galop, njena umrla mati pa je ljubila preskakovanje ovir, a kraljeva družina ne stavi, četudi redno sodeluje na dirkah in redi konje), je 70 odstotkov športnih stav vezanih na konjske dirke. Iger za denar, stav, ki z enako močjo za neenake vložke mamijo pripadnike vseh družbenih plasti, je na kupe. Konjske stave so se v Franciji začele v 19. stoletju. Največ gledalcev na kaki konjski dirki so našteli leta 1926 za Grand Prix v pariškem Longchampsu. Udeležilo se je je 166.654 ljudi. Po borznem zlomu v 30. letih pa je začelo zanimanje zanje usihati in v 70. letih so konjske dirke popolnoma zasenčili drugi športi. V 60. letih je bilo v Franciji 400 hipodromov, zdaj jih je 257. Zadnji dve leti zanimanje zanje spet narašča, da pa bi kaka dirka privabila več kot 50.000 gledalcev, se zgodi silno redko.

Nadzor nad konjskimi stavami ima PMU (Pari Mutuel Urbain), ekonomska interesna skupnost pod okriljem ministrstva za kmetijstvo in proračun, ki skupaj z družbo France Galop bdi nad konjskimi stavami. Monopol nad njimi ima država, za katero so stave zlata jama, saj si od vložkov vzame 30 odstotkov. France Galop si prizadeva uveljaviti konjske dirke kot šport, tekmovanje, ne pa samo kot priložnost za stave. Kam se nagiba tehtnica, pa je razvidno že iz podatka, da v Franciji stavi na konje deset milijonov ljudi, od katerih jih je le 10 odstotkov ljubiteljev in poznavalcev konj. Staviti na konje je mogoče na 10.000 krajih širom po državi: v pivnicah in bistrojih, pa v posebnih lokalih, imenovanih Course par course (teh je kakih 300). V njih je mogoče za pet do deset evrov spremljati tekmo neposredno na velikem zaslonu in staviti vse do nekaj minut pred začetkom tekme, čisto tako kot na hipodromu. Staviti je mogoče tudi od doma, po internetu ali telefonu in spremljati tekme po televiziji – konjskim dirkam je posvečen kanal Equidia, ki neposredno prenaša tekme in spreminjajoče se podatke o možnostih posameznega konja. Hipodromi, kraj za športne prireditve, so postali prostor za stave, pa tudi srečevališče, ki ponuja obilo priložnosti za prijetno druženje. Hipodrom je le vidni del ledene gore, skrita glavnina je čisto posebni svet dvodimenzionalnih konjskih dirk iz virtualne resničnosti na zaslonu. Svet zanesenjakov, ki stavijo, zato da stavijo, in nimajo pojma o konjih. Eden od šestih Francozov stavi na konje, o katerih ne ve prav nič. Kot bi igral loto.